Branje Svetega pisma, duhovne besede, je mesenemu človeku zelo težko in odbijajoče. Koliko lažje je brati kvaziduhovno literaturo! A pri kvaziduhovnosti ostaneš tam, kjer si - otopel in mrtev, brez usmiljenja, brez ljubezni, pri Bibliji pa oživiš.
Primerjavo med mojimi popravki, novim SSP prevodom in Biblijo kralja Jakoba si lahko pogledate in naložite na svoj računalnik z naslednje povezave: povezava do pdf datoteke
Moji popravki so sicer daleč boljši od novejših prevodov - mestoma tudi od Chrastkovega prevoda iz leta 1914, a Biblija kralja Jakoba (King James Bible) je vendarle zrel sadež reformacije brez primerjave, ki ga priporočam vsakomur.
In še nekaj priporočam: pisma so sicer razdeljena na poglavja, a ne prenehajte z branjem tam, kjer se konča poglavje. Velikokrat se misel nadaljuje in je tako umetno prekinjena.
Poskušal bom dati samo kratke komentarje, a vedite, da se da o marsičem povedati veliko, veliko več. Ni meja :) Naj vas zato moji ali komentarji kogarkoli drugega ne uspavajo, da ne bi sami brali Svetega pisma.
Pismo Rimljanom 3
1 V čem je torej prednost Judov? Ali kakšna je korist od obrezanosti?
Iz poglavja 2 smo dobili vtis, da ni razlike med judi in nejudi in zato Pavel postavi vprašanje: v čem pa je torej prednost judov - to je njihove obrezanosti?
2 Na vsak način velika: predvsem zato, ker so bili njim zaupani Božji izreki.
Božji izreki = Božje besede, Božja beseda, obljube, prerokbe o prihodnosti, o nebeškem kraljestvu, o Jezusu Kristusu...
3 Kaj zato, če nekateri niso verovali? Bo mar njihova nevera storila, da bo Božja vera brez učinka?
Da, nekateri niso verovali - zaupali Bogu in njegovim besedam - a zaradi tega Bog ni zapustil judov kot celoto, še posebno pa ne tiste, ki so zaupali vanj. In kadar je Bog s teboj, se to vidi - ima učinek.
Božja vera = vera v Boga.
4 Bog ne daj. Naj bo Bog resničen, vsak človek pa lažnivec, kakor je pisano: da boš pravičen v svojih besedah in da boš zmagal, kadar boš sojen.(Ps 51:4)
Če ljudje ne verujemo, ne zaupamo v Boga, to še ne pomeni, da Bog ne obstaja, da je njegova beseda laž - ne! - on je resničen, on obstaja, on je pravičen, mi, kateri mu ne zaupamo, pa smo lažnivi, a svojo lažnivost se trudimo skriti.
Pavel navaja verz iz psalma 51 (v oštevilčenju SSP gre za Ps 51:6), v katerem David priznava svoj greha pred Bogom, potem ko mu jo je Bog pokazal po preroku Natanu. To je bil eden izmed redkih Davidovih grehov - a zaradi tega se je tudi David izkazal za grešnika, za prevaranta, za lažnivca - Bog pa za pravičnega.
5 Če pa naša krivičnost razkriva Božjo pravičnost, kaj porečemo na to? Je Bog nepravičen, ko se jezi nanjo? (Govorim kot človek.)
Tipična reakcija barabe, ki ljubi barabijo, bi bila: "Počakaj, počakaj! Če si ti Bog zaradi mene in moje hudobije videti boljše, zakaj se jeziš na hudobijo? Nisi pravičen!"
6 Bog ne daj! Kajti kako naj bi sicer Bog sodil svet?
Če je vse dobro - potem ni sodbe. Brez sodbe lahko počnem kar hočem. Brez sodbe velja zakon močnejšega, uspešnejšega. Tisti človek, ki je sposobnejši, ima pravico in dolžnost maltretirati šibkejše od sebe. To je učenje evolucije.
Brez Boga je vse relativno - ni resnice, ni sodbe, ne obstaja prav in narobe. Če te ubijem, je to tudi dobro za nekaj. In če te mučim, je to tudi dobro. Mogoče je to celo zelo dobro - kdo bi vedel? Dajmo poskusiti!
A Bog je tisti, ki pove, kaj je dobro in kaj ni. To, da te ubijem, ni dobro. In to, da te mučim, tudi ni dobro, pa če se strinjaš z mano ali pa če se ne. Ali se strinjaš z božjo besedo ali z Darwinovo besedo?
7 Če pa se je Božja resnica povečala zaradi moje laži v njegovo slavo, zakaj sem obsojen kot grešnik?
Ja, Bog! Če si ti videti bolje, če se jaz lažem in počnem hudobije, zakaj me boš potem obsodil - ali ne delam tebi v slavo? To je zelo neumen argument - kot da bi nekdo, ki tebi dela škodo protestiral, ko bi mu sodišče omejilo svobodo in ga obsodilo. Rekel bi - poglejte, če jaz zažigam hiše, kradem, lažem - ali ne izpadete vi boljši ljudje? Zakaj me potem obsojate?
8 Ali ni bolje (kot nas nekateri obrekujejo in trdijo, da govorimo) početi zla, da bi prišlo dobro? Obsodba takšnih je pravična.
Ja, Hitler in Stalin in Churchill in Roosevelt in v njih verujoči ljudje, željni prelivanja krvi so naredili popolno uničenje - in potem je prišlo zopet obdobje gospodarske rasti. Koliko ljudi zagovarja uničenje... da bi iz tega prišlo ponovno dobro. In zdi se, da je temu res tako - a tako razmišljamo, dokler imamo samo zemeljsko pamet in še čisto nič nebeške modrosti.
9 Kaj torej? Smo mi boljši? Nikakor ne: saj smo pravkar obtožili vse, Jude in nejude, da so v oblasti greha,
"Dobro, to so bili Hitlerji pa Stalini pa Roosevelti pa naši predniki, pa naša družba, kaj pa mi? Kaj pa jaz? Jaz sem pa zagotovo dober, mar ne?" Pavel pravi: "Ne, nismo in ne, nisi." Še enkrat ti pove, da smo obsodili vse - jude in nejude, da so v oblasti greha - torej - vsi.
In nato se sklicuje še na Staro zavezo:
10 kakor je pisano: Ni pravičnega, ne, niti enega,
Da, tudi jaz nisem pravičen in še več - celo ti nisi pravičen. Ni ga - niti enega!
11 nikogar ni, ki bi razumel; ni ga, ki bi iskal Boga.
Lahko se s tem ne strinjaš, tudi jaz se nisem. Tudi jaz sem "iskal" Boga, a šele sedaj vidim, da sem bežal pred njim. Dokler smo lažnivi, radi pravimo, da je božja beseda laž, naša pa resnica.
12 Vsi so zašli s poti, vsi so postali neuporabni, nikogar ni, ki bi delal dobro, ne, niti enega ni (Ps 14:1-3).
Če zaideš s poti, si izgubljen in ni pomembno za koliko si zgrešil cilj - za 5 metrov ali pa za 30000 kilometrov. Če si v morju in zgrešiš rešilni obroč - si ga zgrešil. Lahko se delaš pametnega in kažeš na druge s prstom - ha, jaz sem zgrešil obroč samo za nekaj centimetrov, vi ste ga pa za nekaj metrov. Tvoja hvala je nečastna, saj ti bodo rekli - ti si večji cepec od nas. Če bi mi imeli rešilni obroč že v rokah, ga ne bi izpustili. In tako se prerekamo, kdo je boljši in kdo je slabši, namesto da bi se obrnili na vsemogočnega Boga in bili rešeni.
13 Njih grlo je odprt grob: s svojimi jeziki varajo, gadji strup je pod njihovimi ustnicami; (Ps 5:9)
Ker smo vsi zašli s poti, velja to za nas - mene in tebe. Zato lahko rečeš: moje grlo je odprt grob, s svojim jezikom varam, gadji strup je pod mojimi ustnicami. To si je izredno težko priznati. Marsikaj, kar počnemo, ne želimo videti, ne vidimo, pozabimo - Biblija in Bog nam to razodeneta, da bi nas popravila. Povem ti iz svoje lastne izkušnje. Bil sem nadut in sem mislil, da s svojim jezikom ne morem povzročiti škode - dokler nisem ravno zaradi te nadutosti samo z eno samcato besedo nekoga zelo prizadel. Bil sem presenečen - jaz, da sem tak? Do takrat sem mislil, da so takšni samo drugi. A kljub temu sem uspel na to pozabiti!!
14 njihova usta so polna preklinjanja in grenkobe; (Ps 10:7)
Poslušajte se, poslušajte ljudi okrog sebe. Preklinjajo življenje, Boga, ljudi, žene, može, otroke, starše, voditelje, naravo... v njih je grenkoba in ne sladkoba.
15 njihove noge so hitre za prelivanje krvi,
A gremo protestirat proti temu in onemu, gremo naredit revolucijo? Če nam kdo kaj reče, hitro skočimo vanj in ga napademo - bodisi fizično ali pa z besedo - želimo ga prizadeti.
16 uničenje in beda sta na njihovih poteh.
Naravo smo že lepo uničili, svoje zdravje in zdravje naših otrok tudi. Najrazvitejši svet je v bedi. Pa ni govora samo o tem - dokler smo v laži povzročamo uničenje in bedo - pa ne samo to - uničenje in beda čakata tudi nas same na koncu poti, ko nas bo obsodil Bog.
17 Poti miru niso spoznali, (Iz 59:7-8)
Vedno smo v nekih vojnah, konfliktih država z državo, mest z mestom, sosed s sosedom, generacija z generacijo, moški z ženskami, družinski član z družinskim članom. Vedno se norčujemo iz koga - tudi "nedolžno", ko govorimo vice o blondinkah, o policajih, o voditeljih, o Bogu, o moških... To ni mir - to je vojna. Pred leti sem se vprašal - ali bi lahko živel tako, da se ne bi norčeval - "šalil" iz drugih? Kaj bi pa počel? Takrat mi ni bilo jasno, saj nisem poznal poti miru.
18 ni strahu Božjega pred njihovimi očmi. (Ps 36:1)
"Pa saj bog sploh ne obstaja," si rečemo. Toliko sem napisal o tem, da si vedno težje lažem. Dokler zanikaš obstajanje Boga, se ga ne bojiš. Strah pred Bogom je prvi korak na poti k Bogu. Začetek modrosti (Ps 111:10) Kot npr. v razredu - otroci dandanes lahko počnejo karkoli želijo in nihče ne spoštuje učitelja, saj se ga nihče ne boji. Nihče tudi ni spoštoval neuravnovešenega učitelja, ki je užival v maltretiranju in tepežu. A če si imel opravka z učiteljem, ki je pravičen in enak do vseh, ki se ne norčuje iz učencev in ki je pripravljen zaščititi šibke, kadar se močni znašajo nad njimi, in je pripravljen uporabiti silo, da naredi v razredu mir, ki ima vedno ene in iste zahteve - če se jim podrediš, je vse ok - če ne, pa veš, kaj te bo doletelo - si se v njegovem razredu počutil varnega, spoštovanega, bil si oseba in tudi njega si imel za osebo in ne za debila ali za manijaka. Spoštuješ ga. Bog tudi ni debil ali manijak. Če je kdo debil ali manijak, smo to mi, dokler se ga ne bojimo. Božji strah je začetek - ne gre za to, da se Boga vedno bojimo - ne, iz strahu zraste spoštovanje - takšna je moja izkušnja.
19 Vemo pa, da kar koli pravi postava, pravi tistim, ki so pod postavo: da bi vsak jezik umolknil in bi ves svet postal kriv pred Bogom.
20 Zato se ne bo nobeno meso opravičilo pred njim z deli postave, kajti postava nam daje vedenje o grehu.
Postava nam pove, kje smo zašli s prave poti. A kljub temu veliko ljudi laže samim sebi in prepričuje tudi druge, da oni niso zašli, da so pravični... in pri tem se celo sklicujejo na postavo!
Koliko ljudi moraš ubiti, da si morilec? Enega. Kolikrat se moraš zlagati, da si lažnivec? Enkrat. Ali si se kdaj zlagal?
Nobeno meso, to je noben človek, ki živi samo za telo in ne za duha - in takšni smo vsi, dokler ne sprejmemo božjega odrešenja - se ne bo opravičil na sodbi s svojimi deli, saj nas bo sodil pošten sodnik.
Pri podkupljivem sodniku smo oproščeni obsodbe, če mu ponudimo sadove svojega dela - npr. če smo nekoga umorili in mu vzeli veliko denarja, damo del denarja podkupljivem sodniku in smo oproščeni. Pri Bogu pa ni tako. Za kar si kriv, boš obsojen - pravi pravični sodnik.
Če si nekoga umoril, ti ne bo prav nič pomagalo dejstvo, da pečeš dobre pice in da spravljaš ljudi v dobro voljo. Kazen za morilca je določena.
Da bi vsak jezik utihnil pred Bogom - mi s svojimi jeziki razglašamo svojo poštenost in dobroto - če pogledamo samo 10 zapovedi, spoznamo, da smo obsodbe vredni.
21 Zdaj pa se je razodela Božja pravičnost brez postave, o kateri so pričevali postava in preroki,
Dobro, postava nam je pokazala, da smo barabe, kaj pa sedaj? Sedaj pa pustimo za trenutek postavo, razodela se je Božja pravičnost brez postave, o kateri je govorila postava in katero so napovedovali preroki. Berite Staro zavedo in videli boste povezavo med prerokbami in izpolnitvijo.
22 namreč Božja pravičnost po veri v Jezusa Kristusa vsem in za vse, ki verujejo, kajti ni nobene razlike:
Temu bi lahko rekli amnestija - splošna pomilostitev za vse, ki zaupajo v Jezusa Kristusa. Vsi, ki zaupajo v Jezusa Kristusa so oproščeni. Jezus Kristus je plačal kazen, ki bi jo morali plačati mi in če sprejmemo njegov dar, smo pravični - a gre za Kristusovo pravičnost, ne za našo, ki bi bila iz del in iz postave. Glede na postavo smo obsodbe vredni. Kristus nam je dal nekakšno amnestijo - vprašanje je, kako odreagiramo na amnestijo. Ali bomo izkoristili amnestijo in usmiljenje in postali še večje barabe, še bolj neusmiljeni do drugih, ali pa bomo sprejeli dar amnestije, usmiljenja in postali usmiljeni?
23 zakaj vsi so grešili in so brez Božje slave,
da, tudi mi smo grešili in smo brez Božje slave. To ne pomeni, da pripada nam slava, ki gre Bogu. Da smo brez Božje slave pomeni, da nas Bog nima za kaj pohvaliti. Nismo dobra oseba, kot bi bili z Bogom. Imamo svojo slavo, ki je pravzaprav sramota, nimamo pa Božje hvale. Bog nas ne bo pohvalil in ne bo zadovoljen z nami, če smo v grehu.
24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve, ki je v Kristusu Jezusu.
Kristus nas je odkupil, da smo v očeh Boga Očeta tudi mi pravični, čeprav smo grešniki. Če to dejanje usmiljenja, amnestije, sprejmemo, potem tudi mi postanemo usmiljeni - sprejmemo seme ljubezni, ki potem zraste v nas in nas prerodi. Sami za sebe, brez Jezusove odkupitve, pa ostanemo lažnivi prevarantje, ki skušajo dokazati svojo nedolžnost in pri tem zagrešijo še večje barabije.
Opravičeni smo zastonj! Gre za dar, za usmiljenje. Bogu je mar za nas, za naše bedno stanje, v katerem si ne moremo pomagati, da ne bi škodovali drugim.
25 Njega je Bog določil za spravo skozi vero v njegovo kri, da razglasi svojo pravičnost glede odpuščanja prejšnjih grehov, katerim je prizanašal;
Mi smo barabe, Bog ni baraba. Med nami je velik prepad. Kdo nas bo spravil? Jezus Kristus. Kristjan veruje v njegovo kri, v njegovo dejanje odkupitve, ko nas je odkupil na križu grehu, nas opravičil pred Bogom Očetom, nam podelil nekakšno amnestijo.
Veliko ljudi boste slišali govoriti, da verujejo v Jezusovo kri in da se velikokrat spomnijo križa. Priklanjajo se križem, klečijo pred križi, s svojimi rokami se križajo... pa vendar niso sprejeli amnestije - v njih je še vedno ponos in še vedno trpijo, še vedno so v primežu greha, ki jih muči - oni pa se ozirajo na križ in vzdihujejo: "Bog, kdaj mi boš pomagal?" Ponosen človek ne more sprejeti usmiljenja. Bog skuša uničiti njegov ponos - veliko "kristjanov" pa tega ne more razumeti. Ne gre za to, da nam Bog pomaga, ampak da za nas naredi čisto vse. O čem govorim? Dokler smo brez Kristusa iščemo hvalo za sebe in sebi dajemo hvalo, Boga pa grajamo. To počne tudi veliko, veliko ljudi, ki sami sebi pravijo kristjani. Takšni so zaporniki, ki niso želeli sprejeti amnestije zaradi ponosa. Ko pa sprejmeš amnestijo, ko priznaš, da si bil po pravici v zaporu, v ječi in oblasti greha, pa se ti življenje spremeni. Takrat se pravo življenje šele začne. In za vse daš hvalo tistemu, ki te je osvobodil, ti dal še eno priložnost. Hvaležen si tudi ljudem, ki so bili s teboj v zaporu in so te maltretirali, dolžnik si tistim, ki so bili pomiloščeni še pred teboj, ki so ti povedali veselo novico, dolžnik si praktično vsem (spomni se na Rim 1:14) - a v prvi vrsti Jezusu Kristusu - zato lahko za vse rečemo: Hvaljen Jezus. Za vse, kar se nam je dobrega zgodilo damo hvalo Bogu, in za vse, kar se nam je slabega zgodilo, pripišemo zasluge sebi. Za vse? Da, če dobro premislim, lahko rečem, da za vse.
In koliko kristjanov je, ki gleda v križ in si pravi: "Tale amnestija je super - sedaj lahko počnemo, kar hočemo. Hvaljen Jezus!" in ostanejo barabe, saj so na usmiljenje odgovorili z neusmiljenjem. Tako dejansko niso prejeli usmiljenja, ampak so ostali neusmiljeni.
Ali je Bog Oče pravičen, če nam prizanaša? Ne govorim samo o malo poprej omenjeni amnestiji - govorim tudi o grehih, ki smo jih storili pred tem - če nekomu storimo zlo, nas ponavadi ne bo doletelo isto zlo. Bog nam prizanaša. In ravno tako je prizanašal ljudem, ki so živeli pred prihodom Kristusa. Če bi Bog prizanašal ljudem samo "na lepe oči", potem ne bi bil pravičen. Kazen za greh mora biti plačana. In Jezus Kristus jo je pred približno 2000 leti plačal, tako kot je bilo napovedano - za ljudi, ki so živeli pred njegovim prvim prihodom in za ljudi, ki živimo po njegovem prvem prihodu. To je osnova za amnestijo in za prizanašanje grehom.
Zato je Pavel v Rim 3:21 napisal, da se je razodela, pokazala Božja pravičnost. Kako? Preko Jezusa Kristusa, v Jezusu Kristusu, z Jezusom Kristusom, po Jezusu Kristusu.
26 da bi v tem času razglasil svojo pravičnost, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.
27 Kje je ponašanje? Je izključeno. Po kakšni postavi? Po postavi del? Ne, ampak po postavi vere.
Nihče se ne more ponašati, biti ponosen - češ, njemu je uspelo. Vsem nam je spodletelo in ko nam to postava razkrije, lahko sprejmemo Božje usmiljenje, amnestijo. Zakaj? Zaradi postave? Ne zaradi postave, zakona del, kakor jo imenuje Pavel na tem mestu, ampak zaradi postave, zakona vere. Kdor veruje, ta je opravičen.
28 Zatorej pravimo, da je človek opravičen po veri, brez del postave.
Zapornik, ki veruje v dobroto pomilostitelja, njegovo zaupanje, vera v dobroto pomilostitelja spremeni življenje in njega samega, da postane pošten. Njegovi prejšnji grehi so izbrisani. Škodo je poplačal pomilostitelj, sam zapornik je ni mogel.
Dokler pa smo ponosni, pa želimo mi sami rešiti samega sebe - skušamo biti dobri sami od sebe - a ponos v nas raste in raste in zaradi ponosa postaja naše srce trše in trše. Ne moremo se sami odkupiti, v nas ne bo zrasla ljubezen, če nismo prejeli njenega semena.
29 Ali je on samo Bog Judov? Ali ni tudi Bog nejudov? Da, tudi Bog nejudov.
Ali smo govorili samo o Bogu judov in o judih? Ne, Bog Oče ni samo Bog judov, ampak tudi nejudov.
30 On je en Bog, ki bo obrezanost opravičil iz vere, neobrezanost pa po veri.
V Rim 3:28 je rečeno, da je človek opravičen po veri - torej tako judje (obrezanost) kot nejudje (neobrezanost) so opravičeni po veri. Iz vere ali po veri (lat: ex, per) pomeni pravzaprav eno in isto. Vsi so opravičeni po veri. V nadaljevanju (Rim 4) govori Pavel o Abrahamu, ko le-ta še ni bil obrezan in potem, ko je že bil obrezan.
31 Mar potemtakem z vero razveljavljamo postavo? Bog ne daj, marveč postavo uveljavljamo.
Marsikdo bi pomislil - dobro, sedaj verujem in sem opravičen, sedaj pa lahko živim, kakor jaz hočem (torej tako kot prej): lahko kradem, lažem... "Ne, ne" pravi Pavel. Tvoje opravičenje iz vere je osnova, zaradi katere se lahko sploh podrediš postavi, zakonu. Tako kot zapornik, ki je pomiloščen - ali to pomeni, da lahko živi, kakor hoče in še naprej prelamlja zakon? Izkazano usmiljenje in zaupanje v pomilostitelja in njegovo delo je osnova, zaradi katere se lahko rojeni barabin sploh podreja zakonu. Do takrat je lahko samo odkrito kršil zakon ali pa poskušal svoje prekrške skriti, ni mogel pa živeti, ne da bi zakon prekršil.
